|
Article on other languages:
|
Za druge pomene glej Plod (razločitev).
Tržnica s plodovi v Barceloni (Španija)
Plód ali sád je v botaniki dozorelo jajčece, skupaj s semeni, cvetoče rastline. Plod lahko pomeni tudi sadje, vendar to ni nujno. Kadar oba pojma enačimo, je plod običajno sladek in mesnat. Taki so na primer sliva, jabolko in pomaranča. Zelo veliko pogostih plodov, kot tudi orehov in žitaric. Plodovi, ki jih ne uvrščamo med sadje, a se uporabljajo v kulinariki, so na primer buče, oves, paradižnik in zeleni poper. Ti spadajo med zelenjavo oziroma poper med začimbe.
Nastanek ploda in zgradbaOploditev sledi oprašitvi in plodni listi (karpeli), ki so nosilci ženskih semenskih zasnov, začno po oploditvi rasti. Spremenijo bliko, otrdijo ali omesenijo in se postopno spremenijo v zrel plod. Od zunaj navznoter skoraj vse plodove ovija epikarp (zunanji sloj) in endokarp (notranji sloj), ki obdaja seme. Veliko plodov ima med njima mezokarp - srednji, običajno sočen ovoj.[1]. Razdelitev plodovPlodove uvrščamo v tri skupine[2]. Enostavni plodoviZa enostavne plodove je značilno, da nastajajo vedno iz enega pestiča, če pa je v cvetu več pestičev, nastane tudi več plodov. Delimo jih v sejalne plodove in zaprte plodove.
Birni plodoviZa birne plodove je značilno, da nastanejo iz prostih plodnih listov, ki dozorija v samostojne plodiče (mešičke, orehe), npr. malinjak in robida. Pri jagodnjaku so plodiči zrasli z omesenelo cvetno osjo. SoplodjaSoplodja nastanejo iz socvetja in imajo videz enotnega ploda. Soplodja tvorijo smokva, murva, pravi kostanj, figovec, ananas, storžek hmelja. Med soplodja prištevamo tudi storže iglavcev: smreka, jelka, bor ter omesenele brinove storže. Razširjanje plodov in semenV glavnem ločimo dve vrsti razširjanja semen in plodov:
Reference
Zunanje povezave
More about Plod: x plod, |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
This article is from Wikipedia. All text is available under the terms of the GNU Free Documentation License.