Article on other languages:
- ثنائيات_الفلقة
- Двусемеделни
- Dvouděložné
- Deugotyledon
- Tokimbladede
- Zweikeimblättrige
- Δικοτυλήδονο
- Dicotyledon
- Dukotiledonaj_plantoj
- Kaksisirkkaiset
- Dicotylédone
- דו-פסיגיים
- Dvosupnice
- Kétszikűek
- Tvíkímblöðungar
- 双子葉植物
- ორლებნიანნი
- 쌍떡잎식물
- Divdīgļlapji
- Dikotiledon
- Tweezaadlobbigen
- Tofrøbladede_planter
- Dwuliścienne
- Dicotiledónea
- Iskay_phutuy_raphiyuq
- Двудольные
- Дикотиледоне_биљке
- Tvåhjärtbladiga
- ద్విదళబీజాలు
- Дводольні
- دو_دالہ
- Thực_vật_hai_lá_mầm
- 双子叶植物纲
 |
del.icio.us |
 |
Digg |
 |
Furl |
 |
|
 |
Rojo |
| Add to OnlyWire |
| Dvokaličnice | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
 Mladi ricinus, ki kaže izrazito vidna dva zarodna lista, ki se razlikujeta od starejših listov.
|
||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||
|
||||||
| Redovi | ||||||
|
Glej besedilo. |
Dvokaličnice so rastline z dvema kličnima listoma in predstavljajo največjo skupino kritosemenk. Imajo koreninski sistem z glavno korenino. Žile so nedovršene in so v prečnem prerezu razporejene v krogu, ter imajo razvit kambialni obroč, ki povzroča sekundarno odebelitev. Listi so navadno pecljati, mrežasto žilnati, pogosto tudi sestavljeni. Značilna je olesenitev. Cvetovi so 4- ali 5-števni.
Vsebina |
Primerjava z enokaličnicami
Znaki dvo- in enokaličnic nimajo absolutne veljave, saj se znaki dvokaličnic pojavljajo tudi pri enokaličnicah in obratno.
- Seme - zarodek dvokaličnic ima dva klična lista, enokaličnice pa enega.
- Cvet - dvokaličnice imajo število cvetnih delov pogosto večkratnik števila štiri ali pet, enokaličnice pa imajo število cvetnih delov pogosto večkratnik števila tri.
- Steblo - dvokaličnice imajo žile v steblu urejene, razporejene v kolobarju; enokaličnic pa imajo žile v steblu nameščene razpršeno.
- Pelod - enokaličnice imajo enožlebnati pelod, medtem ko je pri dvokaličnicah trožlebnati.
- Korenina - večina enokaličnic ima sistem enakovrednih šopastih korenin, nastalih sekundarno iz stebla ali hipokotila; dvokaličnice imajo sistem glavne in stranskih korenin.
- List - žile pri enokaličnicah so razporejene vzporedno, pri dvokaličnicah pa mrežasto. Pri enokaličnicah je list pritrjen na steblo s svojo nožnico in se ovija okoli stebla, dvokaličnicah imajo sedeči list s pecljem, nekoliko razširjenim listnim dnom - pecljati list.
Taksonomija
Dvokaličnic nimajo več za »pravo« taksonomsko skupino. Vendar pa velika večina dvokaličnic tvori monofiletsko skupino evdikotiledon, ki jo lahko od drugih cvetnic ločimo po zgradbi peloda. Pelod ima namreč tri brazde, zato govorimo tudi o tribrazdastopelodnih kritosemenkah. Druge dvokaličnice in enokaličnice imajo enobrazdast pelod ali iz njega izpeljane oblike.
Tradicionalno tovrstne kaličnice ne glede na rang imenujemo Dicotyledones (ali Dicotyledoneae). Kadar jih obravnavamo kot razred, jih lahko imenujemo Magnoliopsida po tipskem rodu Magnolia. Nekateri sistemi evdikotiledone obravnavajo kot samostojen razred, Rosopsida (tipski rod Rosa) ali kot več posameznih razredov. Preostale kaličnice (paleodikotiledone) lahko združimo v en sam parafiletski razred Magnoliopsida ali nadalje razdelimo.
Seznam redov
Spodnja seznama vsebujeta redove, ki so bili včasih uvrščeni med dvokaličnice in dajeta novejšo umestitev redov v APG-sistemu (mednarodna skupina botanikov za filgenezo kritosemenk - Angiosperm Phylogeny Group) in v starejšem Cronquistov sistem, ki je še vedno v uporabi in je splošno razširjen.
Viri in opombe
- ^ Tone Wraber (1999). Pregled rastlinskega sistema (PDF). Pridobljeno dne 2007-05-16. “sistem je tradicionalen in se ga ob približno enakem razumevanju obsega rastlinstva drži večina slovenskih učbenikov”
Viri
Rastline, zbirka Tematski leksikoni, 2002, ISBN 961-233-426-9
